Biološki odpadki zavzemajo več kot trideset odstotkov gospodinjskih odpadkov. Biološki odpadki niso smeti, temveč bodoči kompost in zato res ne sodijo v črno posodo med ostale odpadke. Če jih zbiramo ločeno, bomo dosegli manjšo količino odpadkov na odlagališču in s tem podaljšanje njegove življenjske dobe, manj bioloških odpadkov na odlagališču pa pomeni tudi manj smradu in toplogrednih plinov. Zbrane biološke odpadke bomo predelali v kompost in ga vrnili v naravni snovni krog; tako bomo preprečili onesnaževanje narave.

Dober kompost lahko pridobimo samo iz dobrega »vhodnega materiala«, zato je pomembno, da smo pri ločevanju natančni in dosledni!

Ločeno zbrane biološke odpadke lahko kompostiramo na domačem vrtu v lastnem kompostniku, lahko pa si naročite rjavo posodo za biološke odpadke. V času od aprila do novembra odvažamo biološke odpadke tedensko, v zimskih mesecih pa enkrat na 14 dni.

Povzročitelji večjih količin vrtnih odpadkov lahko zeleni obrez pripeljejo v zbirni center Dobrava. To lahko občanke in občani storijo BREZPLAČNO do količine ene večje avto prikolice na leto.  Prevzem večje količine bioloških odpadkov se stehta in zaračuna v skladu s cenikom.

Vsi, ki imate prostor na domačem vrtu, si lahko postavite lastni kompostnik za odlaganje bioloških odpadkov, s čimer boste pridelali naravno gnojilo in s tem zmanjšali uporabo umetnih gnojil.

Kompostiranje odpadkov na vrtu je podobno nastanku humusa v naravi, ki nastane pod vplivom delovanja mikroorganizmov. Je naraven proces, ki v naravi stalno poteka. Odmrlo listje, trava, cvetje, debla, korenine, mrtvi organizmi se počasi spreminjajo v humus, v hrano za novo rastlinje in živali.

Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen.

Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavi se ga tako, da ne povzroča motenj (npr. smrad) na sosednjih zemljiščih. Ta osnovna pravila so primerna za vse običajne sisteme, ne glede na to ali so odprti iz lesa ali žičnati ali pa plastični zaprti hišni kompostniki.

Hišni kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi. Osnovna plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni ne strukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov kot so podgane ali ptiči.

Kompostiramo lahko vse že prej naštete biološke odpadke iz kuhinje in iz vrta. Ne kompostiramo agrumov, obolelih plodov vrtnin, rastlin, ki so jih napadli nadležni škodljivci in plevela, ki semeni.